Sklepni deklaraciji za leto 2004 in 2005

EVROMEDITERANSKI VRH


1. Predstavniki ekonomsko-socialnih svetov (ESS) in podobnih institucij, skupaj s predstavniki socialno-poklicnih organizacij v evromediteranskih partnerskih državah, ki nimajo ESS ali podobne institucije, ki so se srečali v Amanu, Jordanija, dne 20. in 21. novembra 2005, se pridružujejo žalovanju jordanskih oblasti in ljudi po terorističnih napadih v Amanu 9. novembra. Izražajo svojo solidarnost z Jordanijo in so odločeni, da bodo v znak te solidarnosti nadaljevali s srečanjem. Toplo se tudi zahvaljujejo oblastem in predstavnikom ekonomsko-socialni interesnih skupin Jordanije za njihovo gostoljubnost in prispevek k uspehu tega vrhunskega srečanja v težavnih okoliščinah.

Udeleženci,

1.1 z zadovoljstvom presojajo napredek pri izvajanju partnerstva v zadnjih letih in še zlasti vzpostavitev dialoga, sodelovanja in delovnih odnosov na številnih področjih,

1.2 vseeno ugotavljajo, da partnerstvo ni izpolnilo pričakovanj glede varnosti ali gospodarskega razvoja,

1.3 ponovno obžalujejo, da politični organi partnerstva niso dovolj prednostno obravnavali socialne razsežnosti tega procesa,

1.4 poudarjajo delo, ki ga je opravila mreža ekonomsko-socialnih svetov in podobnih institucij v zadnjih desetih letih, vključno še zlasti z oblikovanjem posvetovalnih teles v več državah in uvedbo skupnih delovnih navad, ki so prispevale k rasti zakonite zahteve po sodelovanju civilne družbe v vsej regiji;

1.5 ugotavljajo, da prisotnost žensk v posvetovalnih telesih znatno prispeva k spodbujanju demokracije sodelovanja in enakosti;

1.6 posebno lepo pozdravljajo skorajšnjo ustanovitev ekonomsko-socialnega sveta v Hašemitski kraljevini Jordaniji;

1.7 so prepričani, da cilji Evromediteranskega partnerstva v celoti veljajo še naprej in da za nov zagon potrebujejo obnovljeno zavezanost s strani Evropske komisije, držav članic Evropske unije in partnerskih držav, skupaj z vsemi ekonomsko-socialnimi organizacijami regije,

1.8 ugotavljajo, da lahko Evropska sosedska politika pomaga okrepiti sodelovanje med državami kot del barcelonskega procesa in spodbujati regionalno in podregionalno sodelovanje;

1.9 ponovno potrjujejo svojo zavezanost spodbujanju skupne blaginje, dialoga in medsebojnega razumevanja med narodi in družbami, zato da se oblikujejo najugodnejše socialne in človeške razmere za varnost, stabilnost in mir;

1.10 odkrito obsojajo vse oblike terorizma, nasilja in nestrpnosti in poudarjajo, da je močna in organizirana civilna družba mogočen dejavnik pri boju proti mednarodnemu terorizmu;

1.11 ponovno izjavljajo, da so neomajno zavezani temeljnim načelom, ki jih združujejo, zlasti spoštovanju človekovega življenja in dostojanstva;

1.12 ponovno opozarjajo, da je treba vedno iskati miroljubno politično rešitev vseh spopadov in sporov s pomočjo dialoga.

2. se obvezujejo:

2.1 da si bodo še naprej prizadevali, da omogočijo vzpostavitev in rast vloge posvetovalnih organov v regiji in da povečajo sodelovanje socialnih partnerjev in drugih organizacij civilne družbe pri opredeljevanju, izvajanju in spremljanju politike partnerstva in sosedstva;

2.2 da bodo posebno pozornost namenili socialni razsežnosti politike partnerstva in sosedstva in da bodo v tesnem sodelovanju z Mednarodno organizacijo dela spodbujali socialni dialog. S tem v zvezi podpirajo oba projekta strokovnega sodelovanja, ki ju je predstavila Mednarodna organizacija dela o spodbujanju in utrjevanju socialnega dialoga in o krepitvi zmogljivosti socialnih partnerjev v sredozemskih partnerskih državah;

2.3 da bodo gojili in razvijali delovne odnose z Evropsko komisijo, zlasti glede izvajanja pridružitvenih sporazumov in Akcijskih načrtov Evropske sosedske politike ter tudi z Evropskim svetom, Evromediteransko parlamentarno skupščino in Odborom regij Evropske unije;

2.4 da bodo okrepili stike s Fundacijo Anne Lindh in sodelovanje z organizacijami socialnih partnerjev, UMCE in Sindikalnim forumom Euromed, skupaj z drugimi mrežami socialno-poklicnih organizacij in organizacij civilne družbe na evromediteranski ravni, zlasti z Evromediteransko nevladno platformo;

2.5 da bodo omogočali vsako dvostransko in večstransko sodelovanje, ki je usmerjeno k ciljem miru in dialoga, in zlasti k prizadevanjem palestinskega in izraelskega Ekonomsko-socialnega sveta za vzpostavitev trajnega in obojestransko koristnega sodelovanja med njima.


3. Pozivajo:

3.1 Vrh predsednikov držav in vlad, ki se bo sestal 27. in 28. novembra 2005 v Barceloni, naj da svež zagon partnerstvu še zlasti s krepitvijo njegove socialne razsežnosti in s spodbujanjem razvoja posvetovalne funkcije in vloge civilne družbe;

3.2 novembrski Vrh naj potrdi in razširi mandat, ki je bil dan leta 1995 Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in ekonomsko-socialnim svetom ter podobnim organizacijam v okviru Evromediteranskega partnerstva;

3.3 države članice Evropske unije, naj čim prej dokončajo postopke za ratifikacijo pridružitvenih sporazumov in dosežejo soglasje glede finančne perspektive 2007–2013 zato, da se zagotovijo sredstva za načrtovane ukrepe v okviru politike partnerstva in Evropske sosedske politike;

3.4 države članice Evropske unije in visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko, naj se odločneje zavzamejo za iskanje pravičnega in trajnega miru, ki bo v korist vsem narodom v regiji, zlasti z vidika poziva izraelske in palestinske vlade Evropski uniji, naj se kot članica Kvarteta bolj angažira;

3.5 Evropsko komisijo in vlade partnerskih držav, naj predstavnike civilne družbe in še zlasti ekonomsko-socialnih svetov bolj intenzivno vključujejo v izvajanje Akcijskih načrtov Evropske sosedske politike;

3.6 institucije partnerstva, naj organizirajo Evromediteransko konferenco leta 2006 na temo zaposlovanje ter na njej zberejo vse zainteresirane strani in še zlasti socialne partnerje ekonomsko-socialne svete, lokalne in regionalne uprave, akterje socialne ekonomije ter druge akterje civilne družbe, ki se ukvarjajo s spodbujanjem zaposlovanja.


Tisti, ki so prisostvovali Vrhu Ekonomsko-socialnih svetov in podobnih institucij so sprejeli tudi naslednje sklepe in priporočila:

4. O vlogi posvetovalnih teles in socialno-poklicnih organizacij pri izvajanju pridružitvenih sporazumov in v zvezi z Evropsko sosedsko politiko


Udeleženci na srečanju na vrhu:

4.1 ponovno poudarjajo svojo zavezanost demokraciji sodelovanja in enakosti in zahtevajo, naj se to v bolj polni meri prizna in spodbuja znotraj evromediteranskega okvira;

4.2 so mnenja, da imajo posvetovalna telesa pomembno vlogo pri zastopanju in usklajevanju različnih interesov v družbi;

4.3 pozivajo, naj bo posvetovalnim svetom in odborom v tistih državah, v katerih obstajajo, dana priložnost za samostojno delovanje. Njihov status mora biti jasno opredeljen na zakonodajni ravni in zajamčena morajo biti sredstva za njihovo delovanje. Zaščiteni morajo biti tudi pred vsakim vmešavanjam ali pritiskom od zunaj;

4.4 odločno pozivajo k večjemu trudu, da se spodbudi ustanovitev posvetovalnih teles v tistih partnerskih državah, ki še nobenega nimajo. Nujno je, da zakoni, s katerimi se ti posvetovalni odbori in sveti ustanovijo, opredeljujejo njihovo članstvo, postopke za imenovanje članov in trajanje njihovega mandata;
4.5 se zavezujejo, da bodo posvetovalni odbori in sveti, še posebno v njihovem članstvu in dejavnostih, izpolnjevali cilj enakosti med moškimi in ženskami;

4.6 poudarjajo, da je predpogoj za sposobno in učinkovito posvetovalno funkcijo, da so organizacije, ki so zastopane v posvetovalnih telesih, močne in reprezentativne in da upoštevajo enakost med spoloma. Zato pozivajo k posebnim naporom za povečanje zmožnosti in reprezentativnosti socialnih partnerjev in drugih organizacij civilne družbe;

4.7 poudarjajo potrebo po posvetovanju z reprezentativnimi organizacijami civilne družbe pri izvajanju Akcijskih načrtov Evropske sosedske politike, zato da ne bi prišlo do možnih negativnih ekonomskih in socialnih posledic;

4.8 zato poudarjajo, da je treba organizacije civilne družbe obveščati, se z njimi posvetovati in jih vključevati v proces izvajanja sosedske politike in še zlasti v izvajanje akcijskih načrtov. Izrecno zahtevajo, da je treba posvetovalna telesa ali telesa, ki zastopajo civilno družbo, pravočasno obvestiti pred vsakim sestankom o izvajanju nacionalnih akcijskih načrtov (posvetovalni odbori in skupine);

4.9 razmišljajo o ustanovitvi skupnega mehanizma za spremljanje izvajanja sosedske politike, ki je lahko hkrati tudi sistem za zgodnje opozarjanje, če bi prišlo do morebitnih večjih gospodarskih ali socialnih težav v partnerskih državah.


5. O industrijskem in tehnološkem sodelovanju in preselitvi v evromediteransko regijo

Udeleženci:

5.1 so pregledali napredek, dosežen pri nalogah, ki so še ostale na področju industrijskega in tehnološkega sodelovanja in preselitve v evromediteransko regijo. Njihova ocena prikazuje vizijo ekonomsko-socialnih partnerjev in drugih organizacij civilne družbe, ki sestavljajo ekonomsko-socialne sveta in podobne institucije, ki pa jim je skupen ambiciozen cilj oblikovati območje stabilnosti, miru in napredka v Sredozemlju;

5.2 so prepričani, da ima evromediteranska regija številne primerljive prednosti zaradi svojega geostrateškega pomena, da pa mora povečati svojo konkurenčnost s sodelovanjem in industrijsko internacionalizacijo, zato da bo bolje opremljena za naraščajočo konkurenco drugih regij v vedno bolj globaliziranem ekonomskem sistemu. Pomembno je tudi, da v procesu tehnološkega in industrijskega sodelovanja med obema stranema Sredozemlja ne pozabimo na človeško razsežnost, kajti le-ta je ključ za uspeh takega sodelovanja;

5.3 se zavedajo, da je napredka premalo, kar pomeni, da je treba sprejeti ukrepe prav za odstranitev preostalih ovir (premalo preglednosti, birokracija, pomanjkanje davčnih spodbud za zagon podjetij in podobno) za potrebno povečanje neposrednih naložbenih tokov v južne sredozemske države. Sprejeti je treba tudi ukrepe za spodbujanje splošnega trgovinskega in regionalnega sodelovanja, zlasti med južnimi sredozemskimi državami, pri tem pa krepkeje podpreti socialne pravice in povečati konkurenčnost v območju, kar pa ne sme temeljiti na nizkih plačah in negotovih delovnih pogojih. Ta proces bi moral potekati hkrati , prvič, z napredovanjem pri usklajevanju predpisov in zakonodaje, kar bo omogočilo večjo zavezanost zagonu naložb in podjetij, in drugič, s procesom uvajanja splošnih sistemov osnovnih storitev in socialne zaščite;

5.4 menijo, da se je treba prednostno lotiti korupcije in da je treba bolje obvladati neformalno ekonomijo;

5.5 so mnenja, da je človeški faktor ključni element za uspeh vsake politike sodelovanja in da je zato razvijajoči se človeški kapital s pomočjo tesnejšega sodelovanja na področju izobraževanja, usposabljanja in znanstvenih raziskav odločilni vidik tehnološkega in industrijskega sodelovanja med obema stranema Sredozemlja. Spodbujanje poti za socialno vključevanje naj šteje kot temeljni del takega sodelovanja.

6. O boju proti revščini v evromediteranskih državah (na podlagi vmesnega poročila 2006)

Udeleženci potrjujejo, da ker revščina pomeni zanikanje človekovih pravic, mora biti končni cilj njeno izkoreninjenje, čeprav je prednostno treba obravnavati skrajne oblike revščine.

Udeleženci:

6.1 priznajo, da revščina obstaja povsod po svetu, čeprav z različnimi stopnjami intenzivnosti in v okviru različnih okoliščin. Globalno gledano obstaja skupaj z izobiljem in ima globoko zakoreninjene vzroke v družbi. Potrebni so napori na lokalni in nacionalni ravni, pa tudi angažiranost po vsem svetu v skladu z razvojnimi cilji tisočletja, ki so jih postavili Združeni narodi leta 2000. Poseben izziv je ugotovitev, da večina razvojnih ciljev tisočletja v številnih državah ne bo izpolnjena, če se ne bodo vse države in institucije bolj potrudile, da bi te cilje dosegle;

6.2 obžalujejo, da barcelonski proces boju proti revščini ni pripisal prednostne obravnave, ki jo ta boj zasluži. Proslavljanje desete obletnice tega procesa v tekočem letu 2005 je priložnost, da postavimo problem revščine v središče Evromediteranskega partnerstva. V globaliziranem svetu revščina je in mora biti razumljena kot globalni problem. Ta problem prizadeva vse narode in zato morajo vsi narodi biti del rešitve. To je tudi temeljni kamen za gradnjo dobrega sosedstva, skupaj s spoštovanjem izbora in potrebe po dobrem upravljanju vsake nacionalne države in sodelovanju revnih pri premagovanju njihovih težav.


7. Udeleženci:

7.1 predlagajo, naj bo naslednje vrhunsko srečanje v letu 2006 v Sloveniji. Odbor za spremljanje bo zato v naslednjem obdobju sestavljen iz predstavnikov ekonomsko-socialnih interesnih skupin Jordanije, Evropskega ekonomsko-socialnega odbora in Ekonomsko-socialnega sveta Slovenije;

7.2 so se odločili, da bodo teme poročil, ki bodo obravnavana na vrhunskem srečanju 2006, naslednje:

· Boj proti revščini v Evromediteranskih državah, ki se sestavi pod vodstvom Ekonomsko-socialnega sveta Portugalske v sodelovanju z Ekonomsko-socialnim svetom Francije, Italijanskim nacionalnim ekonomsko-delovnim svetom (CNEL), Ekonomsko-socialnim svetom Tunizije in Turško delegacijo v EU – Turškim skupnim posvetovalnim odborom;
· Prihodnja gospodarska, izobraževalna, socialna in kulturna podpora mladim v okviru Evropske sosedske politike, zlasti s spodbujanjem izmenjav in skupnih pobud EU in mediteranskih partnerjev, ki se sestavi pod vodstvom Evropskega ekonomsko-socialnega odbora v sodelovanju z Italijanskim nacionalnim ekonomsko-delovnim svetom, Malteškim svetom za ekonomsko-socialni razvoj, Ekonomsko-socialnim svetom Francije, Nacionalnim ekonomsko-socialnim svetom Alžirije, Ekonomsko-socialnim svetom Tunizije in Palestinskim ekonomsko-socialnim svetom;

7.3 so se odločili, da bo tema Sodelovanje civilne družbe na lokalni ravni pri izvajanju akcijskega načrta Evropske sosedske politike z namenom, da se doseže uravnotežen in trajnostni razvoj predmet vmesnega poročila v letu 2006 in končnega poročila v letu 2007. To poročilo se sestavi pod vodstvom Evropskega ekonomsko-socialnega odbora v sodelovanju z Ekonomsko-socialnim svetom Grčije, Ekonomsko-socialnim svetom Francije in Ekonomsko-socialnim odborom Izraela; ter Turško delegacijo pri EU – Turškim skupnim posvetovalnim odborom;

7.4 so se odločili, da bo tema Dejavniki za konkurenčnost in socialno kohezijo pri oblikovanju povezanega Evromediteranskega območja predmet vmesnega poročila v letu 2006 in končnega poročila v letu 2007. To poročilo se sestavi pod vodstvom Ekonomsko-socialnega sveta Španije v sodelovanju z Italijanskim nacionalnim ekonomsko-delovnim svetom in Nacionalnim ekonomsko-socialnim svetom Alžirije.

---

1. Predstavniki ekonomsko-socialnih svetov in podobnih institucij skupaj s predstavniki socialno-poklicnih organizacij v evrosredozemskih partnerskih državah brez ESS ali podobne institucije, ki so se sestali v Valencii v Španiji 18. in 19. novembra 2004, se prisrčno zahvaljujejo Ekonomsko-socialnemu svetu Kraljevine Španije, Vladi skupnosti Valencia in Mestnemu svetu Valencie za njihovo gostoljubje in prispevek k uspehu tega vrha.

Udeleženci se:

1.1 ker obstaja potreba, da vsi vpleteni okrepijo svoja prizadevanja in tako ustvarijo socialne, ekonomske in kulturne razmere, ki spodbujajo vzpostavitev miru, varnosti in stabilnosti v evrosredozemski regiji;

1.2 ker njihova prizadevanja za spodbujanje dialoga, izmenjave in sodelovanja med organizacijami, ki zastopajo ekonomske in socialne interese, vključujejo neodtujljivo vrednost človeškega življenja, neomajno zavračanje vseh oblik terorizma, nasilja, nestrpnosti in izmikanja ter prispevajo k ustvarjanju razmer v prid miroljubne in s pogajanji dogovorjene rešitve vseh sporov;

1.3 ker je treba čim prej vključiti organizirano civilno družbo ali povečati njeno vključenost pri posodabljanju gospodarstva, tako da se zagotavi pravičnost tekočih sprememb, kar je prvi pogoj za preprečevanje marginalizacije najrevnejših socialnih sektorjev in prispevanje k doseganju socialne kohezije, blaginje, spoštovanja načel dobrega upravljanja in več demokracije;

1.4 ker je pomembno ustvariti razmere, ki zagotavljajo enakomernejši dotok naložb v sredozemske partnerske države;

1.5 ker so se pogajanja o pridružitvenem sporazumu s Sirijo končala zadovoljivo in ker pozdravljamo dosežen napredek v odnosih z Libijo z namenom njene vključitve v evrosredozemsko partnerstvo;

2. zavezujejo, da bodo:

2.1 okrepili prizadevanja za spodbujanje dialoga med partnerji iz različnih držav na regionalni in nižjih ravneh;

2.2 okrepili sposobnost in spodbudili avtonomnost združenj delodajalcev in delavcev, še zlasti zato da se podpreta socialni dialog in svoboda socialnih partnerjev pri medsebojnih pogajanjih;

2.3 razvili pobude za obveščanje in usposabljanje, namenjene na splošno nadaljnjemu vključevanju članov različnih organizacij, zastopanih v ekonomsko-socialnih svetih in socialno-poklicnih organizacijah, v procese sprejemanja odločitev, ki vplivajo na družbo kot celoto;

2.4 združili svoja prizadevanja pri analiziranju glavnih aktualnih vprašanj na bolj poglobljeni ravni in še posebej izboljšanju pokrivanja socialnega skrbstva, razvijanju proaktivne politike zaposlovanja in zaščiti najbolj rizičnih skupin;

2.5 podprli gospodarsko rast in spodbudili povečanje naložb, še zlasti s spodbujanjem ključnih dejavnikov za konkurenčnost, kot so izobraževanje, usposabljanje in raziskave.

3. Udeleženci:

3.1 priporočajo, da 35 ministrov za zunanje zadeve, ki se bodo sestali 29. in 30. novembra 2004 v Haagu, prizna vlogo ekonomsko-socialnih svetov in organizacij civilne družbe pri izvajanju strategije partnerstva;

3.2 pozivajo ministre, da izboljšajo možnosti za dialog in zastopanje civilne družbe, začenši z ekonomsko-socialnimi sveti in podobnimi institucijami, da bodo njihove dejavnosti lahko uspevale v interesu kulture miru, napredka in sodelovanja; v zvezi s tem je bistvenega pomena razviti mreže nedržavnih akterjev, ki ob spodbujanju dialoga in medsebojnega razumevanja lahko izvajajo skupne dejavnosti in raziskave;

3.3 prosijo države članice Evropske unije, da pospešijo vse postopke za ratifikacijo pridružitvenih sporazumov;

3.4 pozivajo, da se ekonomsko-socialnim svetom prizna pravni okvir, ki jasno opredeljuje njihovo vlogo in pristojnosti ter jim zagotavlja potrebne pogoje za popolno neodvisnost in učinkovitost pri razvijanju njihovega posvetovalnega dela;

3.5 priporočajo, da so predstavniki socialno-poklicnih organizacij tesno povezani z izvajanjem akcijskih načrtov v okviru evropske sosedske politike, še zlasti zato ker niso sodelovali pri pripravi akcijskih načrtov;

3.6 pozivajo, da se v celoti izkoristijo nove razmere na Bližnjem vzhodu za ponovni zagon mirovnega procesa na podlagi časovnega načrta pogajanj za iskanje pravične in trajne rešitve izraelsko-palestinskega spora, pri čemer bi morali sodelovati civilni družbi obeh strani, ter da se bližnje volitve na palestinskih ozemljih izvedejo pregledno in demokratično in tako vsem Palestincem (vključno s Palestinci iz vzhodnega Jeruzalema v skladu s prejšnjimi volitvami leta 1996) omogoči udeležbo na volitvah; namen vsega tega je čim prej omogočiti obstoj dveh sosednjih držav v ozračju miru in varnosti;

3.7 priporočajo, da evropske vlade in evropske institucije ter sredozemske partnerske države okrepijo svoja prizadevanja za spodbujanje miru in varnosti v regiji ter se zavežejo, da bodo dejavno podprle vse pobude za stabilizacijo demokracije in neodvisnosti v Iraku, še zlasti tako da prispevajo k uspehu bližnje Konference v Šarm el Šejku.

Tisti, ki so se udeležili vrha ekonomsko-socialnih svetov in podobnih institucij, so sprejeli tudi te zaključke in priporočila:

4. v zvezi s »kmetijstvom in varnostjo hrane z vidika partnerstva Evromed«

Udeleženci:

4.1 ugotavljajo, da so sredozemske države drugi najpomembnejši izvozni trg Evropske unije za kmetijske in živilske izdelke, od katerih so večina žita in mlečni izdelki. Uvoz v Evropsko unijo v bistvu obsega okoli 20 izdelkov, med katerimi so najpomembnejši sadje in zelenjava;

4.2 so prepričani, da je treba, če bo rezultat barcelonskega procesa znatna sprostitev trgovine s kmetijskimi izdelki, upoštevati tudi socialno-ekonomsko razsežnost kmetijskega razvoja v zvezi s kmeti in delavci;

4.3 poudarjajo strateško vrednost dogovorjene kmetijsko-živilske politike med Evropsko unijo in sredozemskimi partnerskimi državami, da bi potrdili raznovrstnost in dopolnjevanje oskrbe s sredozemskimi kmetijsko-živilskimi izdelki in njihove porabe na podlagi visoke najnižje stopnje biološke raznovrstnosti, sonaravnosti, varnosti in kakovosti. Predpogoj za to pa je bolj uravnotežen razvoj podeželja, zmanjševanje razlik med različnimi socialno-ekonomskimi sistemi ter proizvodnja, ki je usmerjena k zahtevam lokalnih in ne le izvoznih trgov;

4.4 priporočajo, da se v barcelonskem procesu da kmetijstvu večja politična prednost, tako da lahko različni razpoložljivi finančni instrumenti ustvarijo prave razmere za razvoj kmetijstva ter varnost hrane in avtonomnost oskrbe s hrano;

4.5 priporočajo, da se opredelijo in raziščejo številna področja za spodbujanje razvoja proizvodnje in varnosti hrane, vključno s:

sprotnim ugotavljanjem potreb kmetov in delavcev po svetovanju in usposabljanju;
potrebo po raziskavah v sodelovanju s Svetovnim forumom za raziskave v kmetijstvu (Global Forum on Agricultural Research) in njegovimi mrežnimi organizacijami;
potrebo po finančni podpori in posojilih za razvoj za kmetijska gospodarstva in predelovalno industrijo;
potrebo po svetovanju na področjih prevoza, predelave in distribucije ter usposabljanja na teh področjih;
proizvodnim in tržnim svetovanjem o ekoloških izdelkih;
podporo in razvojem potrošniških organizacij in obveščanja potrošnikov;
več povezovanja v mreže (kot je grozdenje) med podjetji z živilsko dejavnostjo za izmenjavo najboljših praks.

5. v zvezi s »priseljevanjem in sodelovanjem med državami evrosredozemske regije«

Udeleženci:

5.1 ugotavljajo, da je migracija v evrosredozemski regiji prisotna že več desetletij, vendar se je v zadnjih letih povečala. Takšne migracije so strukturni element v Evrosredozemlju in so primarnega pomena za sedanje in prihodnje odnose v tej regiji. Ti migracijski premiki, če jih pravilno vodimo, bodo priložnosti za vzpostavljanje in bogatenje odnosov in trgovine na obeh straneh Sredozemlja. Na splošno naj bi posledice tega procesa spodbudile cilje barcelonskega procesa;

5.2 predlagajo ponovno izenačitev politik Evropske unije po seviljskem Evropskem svetu junija 2002, ki so posebno pozornost namenjale varnosti in spremljanju in katerih strategija je bila opredeljena v zaključkih tamperejskega Evropskega sveta oktobra 1999. To bi lahko dosegli z usklajevanjem na visoki ravni med politiko EU o priseljevanju in zunanjimi politikami EU: sodelovanje, gospodarstvo in trgovina, in zunanja politika z namenom graditi odnose z jugo- in vzhodnosredozemskimi državami, ki bi bili bolj vključujoči.

5.3 Udeleženci so priporočili:

5.3.1 celovitejše politike priseljevanja z zavzemanjem uravnoteženega pogleda na vse vidike migracije, vključno z družbeno in poklicno vključitvijo migrantov in njihovih družin, vodenjem migracijskega toka, ter boj proti vzrokom prikrite in neredne migracije;

5.3.2 okrepljen dialog in sodelovanje kot del evrosredozemskega partnerstva in evropske sosedske politike, zato da bi olajšali vključitev migrantov in njihovih družin s spodbujanjem praktičnega uresničevanja njihovih pravic in dolžnosti ter njihovo polno vključitev v gospodarsko, družbeno in kulturno življenje;

5.3.3 odločnejše politike, ki zagotavljajo migrantom in njihovim družinam dostop do različnih ravni sistema izobraževanja in usposabljanja kot odločilnega dejavnika za izboljšanje dejavnega državljanstva in enakih možnosti;

5.3.4 spodbujanje odprtih modelov vključevanja, ki zagotavljajo izenačeno kombinacijo svobode in pravice do varovanja značilnosti svoje identitete kot del pristopa priznavanja kulturnega pluralizma ob spoštovanju vrednot in dolžnosti države gostiteljice;

5.3.5 ohranjanje prizadevanj za pospešitev ekonomskega in socialnega razvoja v državah, iz katerih migranti izvirajo, izboljšanje življenjskega standarda državljanov in vzpostavitev pogojev dobrega upravljanja in spoštovanja človekovih pravic. S tem namenom politične voditelje vseh držav Sredozemlja, severnega in južnega, pozivamo h krepitvi okvirov za gospodarski razvoj in socialno kohezijo, za kar bo potrebna udeležba ekonomskih in socialnih akterjev prek organizacij, ki jih zastopajo;

5.3.6 obravnavanje migracije kot enega glavnih vprašanj v sedanjih in prihodnjih sredozemskih odnosih, kar zahteva znatno krepitev finančnega okvira in količine potrebnih virov za spoprijemanje z obsegom in zapletenostjo ekonomskih in socialnih izzivov, s katerimi se spopadajo partnerske države pod okriljem barcelonskega procesa;

5.4 socialne in ekonomske organizacije, udeleženke vrha, se zavezujejo, da bodo poiskale formule za zagotavljanje kontinuitete pri nadaljevanju tem o politikah priseljevanja in sodelovanja. Zato bodo po vrhu sprejele načine dela, s čimer bodo zagotovile, da se temu skupnemu vprašanju posveti nemotena pozornost.

6. v zvezi z »izvajanjem programa dela za leti 2003 in 2004«

6.1 Na podlagi zaključkov vrha na Malti novembra 2003 je bil Odbor za spremljanje dejaven pri spodbujanju nastanka in uveljavitve organizirane civilne družbe v sredozemskih partnerskih državah ter je pomagal krepiti odnose z ekonomsko-socialnimi sveti sredozemskih partnerskih držav in civilnimi družbami v sredozemskih partnerskih državah brez ekonomsko-socialnih svetov.

6.2 Mnoge dejavnosti so pomagale spodbujati razvoj posvetovalnih teles, še zlasti kar nekaj obiskov v sredozemskih partnerskih državah brez ekonomsko-socialnih svetov, vključno z Jordanijo, Sirijo, Egiptom in Marokom.

6.3 Odbor za spremljanje je bil dejaven pri krepitvi odnosov s političnimi organi, predvsem Evropskim svetom, Evropsko komisijo, Evrosredozemsko parlamentarno skupščino in Odborom regij.

6.4 Udeleženci priporočajo, da Odbor za spremljanje:

razvije stike med partnerji v okviru evrosredozemskega partnerstva ne le na večstranski podlagi kot celoti, temveč tudi na podregionalni podlagi;
spodbuja vzpostavitev struktur za dialog in uveljavitev obstoječih struktur, še zlasti oblikovanje jordanskega ekonomsko-socialnega sveta;
zagotavlja pomoč in spodbudo socialno-poklicnim organizacijam v drugih državah, kot sta Egipt in Sirija, da ustanovijo avtonomna posvetovalna telesa;
ostaja obveščen o vseh stikih, ki jih Evropski ekonomsko-socialni odbor lahko začne vzpostavljati s socialno-poklicnimi organizacijami v Libiji;
razvija stike s političnimi organi, še zlasti Evrosredozemsko parlamentarno skupščino, in poveča sodelovanje z Odborom regij pri Evropski uniji;
razvija stike z mrežami socialno-poklicnih organizacij, kot so Evrosredozemski sindikalni forum, Sredozemska unija delodajalskih federacij in Evrosredozemska mreža socialne ekonomije, skupaj z organizacijami civilne družbe, kot so Platforma za civilni forum Evromed, Mladinska platforma Evromed in Fundacija Anna Lindh za dialog med kulturami.

7. Udeleženci,

ki so seznanjeni z rezultati projekta:

pozdravljajo dokončanje projekta Tresmed in začetek projekta Tresmed 2 ter se zavezujejo, da bodo še naprej sodelovali z Ekonomsko-socialnim svetom Kraljevine Španije za zagotavljanje uspešnosti pobud, ki jih bodo predložili organizatorji;
z zadovoljstvom sprejemajo rezultate projekta »Socialni dialog in socialni sistemi« ter upajo, da se to delo lahko nadaljuje, še zlasti tako da se z evropskimi institucijami razišče možnosti za ustanovitev evrosredozemskega socialnega observatorija;
v zvezi z vprašanjem ustanovitve observatorija za zunanji javni dolg sredozemskih partnerskih držav, kot je bilo odločeno na vrhu v Atenah in na Malti, priporočajo nadaljevanje razprave in razširitev ustrezne študijske skupine na prostovoljni podlagi; ter da to vprašanje še naprej pazljivo spremljajo in analizirajo s prispevki svetov ali na konferencah, o čemer poročajo na naslednjih vrhih.

8. Predstavniki ekonomsko-socialnih svetov in podobnih institucij predlagajo, da je naslednji vrh leta 2005 v Hašemitski kraljevini Jordaniji. Odbor za spremljanje bo tako v svojem naslednjem mandatu obsegal Evropski ekonomsko-socialni odbor, Ekonomsko-socialni svet Kraljevine Španije ter predstavnike ekonomsko-socialnih interesnih skupin Jordanije.

Teme poročil za razpravo na vrhu leta 2005 so:

vloga svetovalnih teles in socialno-poklicnih organizacij pri izvajanju partnerskih sporazumov in v okviru evropske sosedske politike, ki se pod vodstvom Evropskega ekonomsko-socialnega odbora pripravi v sodelovanju z Ekonomsko-socialnim svetom Grčije (OKE), Ekonomsko-socialnim svetom Tunizije, Ekonomsko-socialnim svetom Izraela in predstavniki ekonomsko-socialnih interesnih skupin Maroka;
boj proti revščini v evrosredozemskih državah, ki se pod vodstvom Ekonomsko-socialnega sveta Portugalske pripravi v sodelovanju z Ekonomsko-socialnim svetom Francije, Italijanskim nacionalnim ekonomsko-delavskim svetom (CNEL), Ekonomsko-socialnim svetom Tunizije ter turško delegacijo pri Skupnem posvetovalnem odboru EU-Turčija;
industrijsko in tehnološko sodelovanje ter premestitev v evrosredozemski regiji, ki se pod vodstvom Ekonomsko-socialnega sveta Kraljevine Španije pripravi v sodelovanju z Italijanskim nacionalnim ekonomsko-delavskim svetom (CNEL).

---

Aman, 20. in 21. novembra 2005:

Valencia, 18. in 19. november 2004: