Sklepna deklaracija, Ljubljana, 15-17.2006

1. Predstavniki ekonomsko-socialnih svetov (ESS) in drugih podobnih institucij ter predstavniki socialno-poklicnih organizacij partnerskih evro-mediteranskih držav brez ESS ali podobnih institucij, ki so se med 15. in 17. novembrom 2006 zbrali v Ljubljani, se toplo zahvaljujejo Ekonomsko-socialnemu svetu Republike Slovenije za njegovo gostoljubnost in prispevek k uspehu vrha. Poudarjajo pomen dejstva, da je bil Evro-mediteranski vrh ESS in podobnih institucij prvič po zadnji širitvi organiziran v eni od novih držav članic Evropske unije.

Udeleženci:

se glede Evro-mediteranskega partnerstva in evropske sosedske politike

2. seznanjajo s sklepi Evro-mediteranskega vrha voditeljev držav v Barceloni novembra 2005, zlasti z določbami o razvoju vloge socialne družbe, in pozdravljajo udeležbo predsednice Evropskega ekonomsko-socialnega odbora na vrhu kot pomembno znamenje priznanja dejavnosti mreže ekonomsko-socialnih svetov;

3. se zavzemajo za sprejemanje pobud za boljše seznanjanje z instrumenti evropske sosedske politike (ESP) v tesnem sodelovanju z evropskimi institucijami in vladami partnerskih držav in za spodbujanje večje udeležbe civilne družbe pri izvajanju partnerstva in ESP. V tem okviru nameravajo na nacionalni ravni redno spremljati izvajanje teh politik in predstavljati rezultate svojega dela na evro-mediteranskih vrhih ESS in drugih podobnih institucij;

4. se izrekajo za ohranjanje in razširitev svojih delovnih odnosov s političnimi organi partnerstva – Evro-mediteransko plenarno skupščino in Evropsko komisijo – za večje vključevanje civilne družbe na regionalni in nacionalni ravni;

5. pozivajo k ambicioznejšemu izvajanju politik in ciljev za večjo prepoznavnost partnerstva, hkrati pa ESS in druge podobne institucije izražajo pripravljenost, da prispevajo k tej dejavnosti;

Fiche CESE 7853/2006 FR/SL BE/AR/um se glede vloge civilne družbe in spodbujanja socialnega dialoga

6. zavzemajo za spodbujanje ustanavljanja posvetovalnih teles civilne družbe v tistih evro-mediteranskih državah, ki jih še nimajo. V letu 2007 bosta imeli prednost Jordanija in Maroko;

7. se izrekajo za izboljšanje stikov in delovnih odnosov z mrežami socialnih partnerjev, Zvezo sredozemskih podjetniških združenj in Sindikalnim združenjem Euromed, in drugimi socialno-poklicnimi mrežami in mrežami civilne družbe ter Fundacijo Anna Lindh, in sicer pod okriljem Evropske komisije;

8. Evropsko komisijo in vlade partnerskih držav pozivajo, da zagotovijo učinkovitejše posvetovanje s civilno družbo tako na regionalni kot na nacionalni ravni in spodbudijo razvoj programov za krepitev zmogljivosti organizacij civilne družbe in struktur dialoga. V tem okviru pozdravljajo podporo, ki jo je Evropska komisija zagotovila za nadaljevanje projekta TRESMED. Ta projekt vodi Ekonomsko-socialni svet Španije, namenjen pa je spodbujanju razvoja posvetovalne funkcije v regiji;

9. pozivajo organe partnerstva, da krepijo in spodbujajo socialni dialog v partnerskih sredozemskih državah in podprejo pobude, ki jih je na tem področju sprejela ILO. V tem okviru predlagajo, da slovensko predsedstvo Sveta Evropske unije (v prvi polovici leta 2008) organizira tristransko konferenco o poteku socialnega dialoga;

10. pozdravljajo organizacijo evro-mediteranske konference o zaposlovanju in socialnem dialogu v evro-mediteranski regiji marca 2007 v času nemškega predsedovanja Svetu Evropske unije, h kateri so pozvali na zadnjem vrhu;

glede položaja na Bližnjem vzhodu

11. obsojajo vsako obliko nasilja, terorizma in nestrpnosti ter opozarjajo na nesprejemljivo trpljenje civilnega prebivalstva na Bližnjem vzhodu, vključno z Libanonom in palestinskimi območji. Mednarodno skupnost pozivajo, da podpre prizadevanja za obnovo Libanona, da se zagotovi oživitev gospodarstva in socialni mir, ter sprejme potrebne ukrepe za izboljšanje življenjskih pogojev prebivalstva na palestinskih območjih;

12. ponavljajo, da je nujno treba zagotoviti spoštovanje človeškega dostojanstva in boj proti revščini razglasiti za eno od prednostnih nalog partnerstva;

13. pozivajo Evropsko unijo, da prek Visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko, Evropske komisije in držav članic sprejme vse potrebne pobude za dosego popolnega, pravičnega in trajnega miru v tej regiji;

glede spodbujanja enakosti spolov

14. pozdravljajo sklepe Evro-mediteranske ministrske konference v Carigradu 14. in 15. novembra 2006 o krepitvi vloge žensk v družbi, zlasti:

14.1 prizadevanje za vključitev vprašanja političnih, socialnih, ekonomskih in kulturnih pravic žensk v dialog, ki poteka v okviru pridružitvenih sporazumov, akcijskih načrtov evropske sosedske politike ter programov in projektov Evropske unije;

14.2 priznanje potrebe po krepitvi dialoga in sodelovanja med vladami in nevladnimi akterji v evro-mediteranski regiji, zlasti združenji žensk in mladih ter socialno-poklicnimi organizacijami;

14.3 prizadevanje za krepitev vloge in zmogljivosti organizacij civilne družbe, zlasti organizacij žensk;

15. se zavzemajo za spodbujanje izvajanja teh priporočil, zlasti za spodbujanje zastopanja in udeležbe žensk na vseh ravneh odgovornosti v socialno-poklicnih organizacijah ter drugih organizacijah civilne družbe;

16. se zavzemajo tudi za nadaljevanje njihovega dela na področju spodbujanja enakosti spolov, ki ga bodo znova obravnavali na naslednjih vrhih, in za možnost neposredno prispevati k delu ad hoc delovne skupine Euromed, pristojne za pregled izvajanja delovnega programa, ki je bil sprejet na ministrski konferenci v Carigradu;

glede mladinske politike

17. opozarjajo, da je velik delež prebivalstva mlajši od 25 let, kar je velika prednost za razvoj držav, hkrati pa ogroža stabilnost, saj pogoji za polno in hitro vključevanje tega velikega števila mladih v gospodarsko in socialno življenje držav niso izpolnjeni;

18. pozivajo organe Evro-mediteranskega partnerstva in vlade partnerskih držav, da dajo izobraževanju in vključevanju mladih v gospodarsko in socialno življenje prednostni status;

19. priporočajo, da EU in partnerske države tesneje sodelujejo na področju izobraževanja in kulture in zagotovijo vzajemno priznavanje kvalifikacij ter podprejo boljše razumevanje in večjo strpnost do različnih kultur in verstev, zlasti z izmenjavami mladih, spodbujanjem mladinskih medijev in partnerskimi dejavnostmi;

20. pozdravljajo številne pobude več partnerskih držav za posodobitev in nadgradnjo poklicnega usposabljanja ter višjega in visokošolskega izobraževanja in pobude Fundacije Anna Lindh za ustanovitev šol Euromed, ekip mladih raziskovalcev Euromed, poletnih univerz in programov izmenjave;
21. znova poudarjajo velik pomen ustvarjanja novih delovnih mest za mlade, med drugim z vzpostavitvijo okolja, naklonjenega povečanju neposrednih tujih naložb, in s spodbujanjem mladih k ustanavljanju lastnih podjetij na lokalni ravni. V ta namen je treba zagotoviti primerne instrumente, na primer mikrokredite;

22. pozdravljajo pobudo in izvajanje projekta MEDA »Izobraževanje in usposabljanje za zaposlovanje« in nedavno vzpostavitev regionalne mreže za poklicno usmerjanje v desetih partnerskih državah;

23. prav tako pozdravljajo pobudo v okviru istega projekta za zagotovitev posebne podpore mladim brez zaposlitve na področju samozaposlovanja in ustanavljanja mikro podjetij;

24. pozivajo k posvetovanju s predstavniki civilne družbe, zlasti mladinskimi organizacijami, pri oblikovanju in izvajanju politik in programov za mlade, predvsem v okviru nacionalnih akcijskih načrtov evropske sosedske politike;

25. menijo, da bi bilo treba okrepiti prizadevanja za boljše prepoznavanje možnosti, ki jih imajo mladi v okviru evropske sosedske politike;

26. poudarjajo, da bi morale vlade podpreti razvoj zmogljivosti mladinskih organizacij v svojih državah in pri tem zagotavljati avtonomijo teh predstavniških organizacij;

glede boja proti revščini v evro-mediteranskih državah

27. ugotavljajo, da je revščina svetovni problem, ki v različnem obsegu in v različnih oblikah prizadeva vse regije sveta, tudi najbolj razvite;

28. poudarjajo, da morajo biti cilji boja proti revščini del perspektive, ki so jo odprli razvojni cilji novega tisočletja Združenih narodov za obdobje 2000–2015;

29. ugotavljajo, da je mir bistveni pogoj za uspešen boj proti revščini;

30. prav tako ugotavljajo, da je pojav revščine in socialne izključenosti prisoten tako v državah Evropske unije kot v drugih evro-mediteranskih državah;

31. poudarjajo, da koncept razvoja ne sme biti omejen le na gospodarsko rast, temveč mora obsegati tudi družbene, okoljske in človeške vidike ter upoštevati vidike prerazdelitve, da se zagotovi spoštovanje človekovih pravic za vse;

32. priznavajo prizadevanja vsake posamezne države za boj proti revščini;

33. opažajo, da je v partnerskih sredozemskih državah revščina razširjena zlasti na podeželskih območjih ter med ženskami in brezposelnimi. Prav tako opažajo, da tudi v mestnih okoljih nastajajo zelo revni predeli in da se pojavljajo nove oblike revščine: »revni delavci«. Partnerske sredozemske države pozivajo, da raziščejo nove možnosti za financiranje svetovnega solidarnostnega sklada za izkoreninjenje revščine;

34. opažajo tudi pojavljanje skrajne revščine, ki prizadetim osebam dejansko jemlje človeško dostojanstvo;

35. prav tako ugotavljajo, da imajo problemi dolga in trgovinskega primanjkljaja v menjavi z Evropsko unijo negativne učinke na gospodarski razvoj držav južnega Sredozemlja;

36. pozivajo k ponovnemu zagonu Evro-mediteranskega partnerstva z glavnim ciljem premagati revščino, zlasti med najbolj ranljivimi družbenimi sloji;

37. v tem okviru pozivajo tudi k sprejetju globalnega in celostnega pristopa k boju proti revščini znotraj Evro-mediteranskega partnerstva. Ta pristop bi moral temeljiti na opredelitvi določenega števila splošnih ciljev, za izvajanje teh ciljev pa bi morale skrbeti države članice Evro-mediteranskega partnerstva na podlagi odprte metode usklajevanja;

38. zahtevajo oblikovanje politik za zagotovitev dostojnega dela za vse;

39. pozivajo k razvoju sistemov socialnega varstva, ki temeljijo na solidarnosti in načelu dostopa za vse in ki najbolj ranljivim osebam, zlasti ženskam, starejšim, invalidom in otrokom, zagotavljajo osnovno zdravstveno varstvo in zaščito;

40. pozivajo k oblikovanju ukrepov za izobraževanje in vseživljenjsko učenje, da se prepreči prenos revščine z generacije na generacijo;

41. poudarjajo, da je učinkovitost boja proti revščini v veliki meri odvisna od spoštovanja načel dobrega upravljanja, med drugim boja proti korupciji, in s tem od učinkovitega delovanja javne uprave ter harmoničnega sodelovanja javne uprave s socialnimi partnerji in drugimi predstavniki civilne družbe, kakor tudi od učinkovitega sodelovanja z osebami, ki živijo v skrajni revščini;

42. poudarjajo, da mora biti civilna družba, zlasti ESS in podobne institucije, vključena v oblikovanje in izvajanje strategij boja proti revščini;
glede konkurenčnosti in socialne kohezije v integriranem evro-mediteranskem območju Končno poročilo o tej temi bo predloženo na vrhu 2007.

43. menijo, da je treba izkoristiti komplementarnost med konkurenčnostjo in socialno kohezijo v različnih politikah in pobudah v okviru evro-mediteranskega sodelovanja, ki je bilo okrepljeno s podpisom sporazuma o novem akcijskem programu Skupnosti za obdobje 2005–2010;

44. da bi izboljšali konkurenčnost in socialno kohezijo regije, pozivajo partnerske sredozemske države, da nadaljujejo svoja prizadevanja iz zadnjih let glede upravljanja javnega sektorja in za krepitev pravne države ter spoštovanje temeljnih pravic, da sprejmejo ukrepe za boljše upravljanje, kot sta preglednost in učinkovitost javne uprave, za boj proti korupciji ali za večjo demokratičnost institucij in da pospešijo razvoj zasebnega sektorja in podjetniškega duha, zlasti malih in srednje velikih podjetij, mikro podjetij in socialne ekonomije;

45. so prepričani, da morajo biti migracijske politike, če želimo, da migracije koristijo obema stranema, odločneje usmerjene v upravljanje tokov začasnih in trajnih migracij, v boj proti vzrokom priseljevanja in proti izseljevanju, ki ga organizirajo mreže trgovine z ljudmi, v vključevanje priseljencev, beguncev in njihovih družin v družbo in poklicno življenje ter v vzpostavitev skupnega mehanizma, ki bo omogočil pozitiven učinek denarnih nakazil na razvoj držav prejemnic;

46. predlagajo, da portugalsko predsedstvo Sveta Evropske unije (v drugi polovici leta 2007) v svoj delovni program vključi organizacijo konference o »migraciji in razvoju«;

glede delovnega programa 2006–2007

47. sprejemajo ponudbo Ekonomsko-socialnega sveta Grčije, da se vrh naslednje leto organizira v Grčiji. Odbor za spremljanje bodo v obdobju 2006–2007 sestavljali Ekonomsko-socialni svet Slovenije, Ekonomsko-socialni svet Grčije, Evropski ekonomsko-socialni odbor in, za boljše geografsko ravnovesje, Nacionalni ekonomsko-socialni svet Alžirije. Odbor za spremljanje bo skupaj s predstavniki maroške organizirane civilne družbe preučil možnosti za organizacijo vrha 2008 v Maroku;

48. določajo naslednje teme za poročila, o katerih se bo razpravljalo na vrhu leta 2007:

a) udeležba civilne družbe na lokalni ravni pri izvajanju akcijskih načrtov evropske sosedske politike s ciljem omogočiti uravnotežen in trajnostni razvoj. Pripravo tega poročila bo vodil Evropski ekonomsko-socialni odbor, skupaj z Ekonomsko-socialnim svetom Grčije, Ekonomsko-socialnim svetom Francije, Ekonomsko-socialnim svetom Izraela, Ekonomsko-socialnim svetom Tunizije in palestinskim Ekonomsko-socialnim svetom;

b) dejavniki konkurenčnosti in socialne kohezije za vzpostavitev integriranega evro-mediteranskega območja. Pripravo tega poročila bo vodil Ekonomsko-socialni svet Španije, v sodelovanju z italijanskim Nacionalnim svetom za gospodarstvo in delo, Nacionalnim ekonomsko-socialnim svetom Alžirije, Ekonomsko-socialnim svetom Tunizije, malteškim Svetom za gospodarski in socialni razvoj, Ekonomsko-socialnim svetom Grčije ter predstavniki gospodarskih in socialnih interesnih skupin Turčije;

c) dejavniki, ki spodbujajo dostop žensk do gospodarskega in socialnega življenja ter izboljšanje njihovih kvalifikacij. Pripravo tega poročila, ki sodi v okvir delovnega programa, sprejetega na ministrski konferenci o vlogi žensk v družbi 14. in 15. novembra 2006 v Carigradu, bo vodil italijanski Nacionalni svet za gospodarstvo in delo, v sodelovanju z Evropskim ekonomsko-socialnim odborom, Ekonomsko-socialnim svetom Francije, Ekonomsko-socialnim svetom Tunizije, palestinskim Ekonomsko-socialnim svetom, Ekonomsko-socialnim svetom Izraela, Nacionalnim ekonomsko-socialnim svetom Alžirije, Ekonomsko-socialnim svetom Španije in turško delegacijo pri skupnem posvetovalnem odboru EU-Turčija. Vmesno poročilo bo predstavljeno na vrhu 2007, končno poročilo pa v letu 2008.

UDELEŽENCI EVRO-MEDITERANSKEGA VRHA EKONOMSKO-SOCIALNIH SVETOV IN DRUGIH PODOBNIH INSTITUCIJ PREDLAGAJO, DA SE TA DEKLARACIJA PREDSTAVI NA OSMI EVRO-MEDITERANSKI KONFERENCI MINISTROV ZA ZUNANJE ZADEVE, KI BO 27. IN 28. NOVEMBRA 2006 V TAMPEREJU NA FINSKEM.

Sklepna deklaracija (slovenski jezik):
Sklepna deklaracija (angleški jezik):