Ekonomsko-socialni svet


Namen:
Ekonomsko-socialni svet (v nadaljnjem besedilu: ESS) je tristranski organ socialnih partnerjev in Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: partnerji), ustanovljen zato, da obravnava vprašanja in ukrepe, povezane z ekonomsko in socialno politiko, in druga vprašanja, ki se nanašajo na posebna področja dogovarjanja partnerjev.
 
Ekonomsko-socialni svet spremlja stanje na ekonomskem in socialnem področju, ga obravnava ter oblikuje stališča in predloge v zvezi s temi področji in področji, ki imajo širok pomen za vse tri partnerje.
 
Področja delovanja:
Temeljna področja delovanja ESS so predvsem:
  • socialni sporazum,
  • socialne pravice in pravice iz obveznega zavarovanja, kot so pokojnine, invalidnine, socialne pomoči, nadomestila in drugo,
  • problematika zaposlovanja in delovnih razmerij,
  • sistem kolektivnega dogovarjanja,
  • cene in davki,
  • ekonomski sistem in ekonomska politika,
  • pravna varnost,
  • sodelovanje z Mednarodno organizacijo dela in Svetom Evrope ter sorodnimi institucijami v Evropski uniji in državah članicah Evropske unije,
  • soupravljanje delavcev,
  • sindikalne pravice in svoboščine.
Poleg področij, ki se nanašajo na tristransko sporazumevanje, lahko ESS obravnava tudi druge zadeve, ki niso povezane s tristranskim sporazumevanjem, se pa nanašajo na ekonomsko-socialne zadeve.
 
ESS pri svojem delovanju:
  • sodeluje pri pripravi zakonodaje ter daje mnenja in priporočila v zvezi z njo,
  • daje pobude za sprejetje novih ali spremembo veljavnih zakonov,
  • oblikuje stališča in mnenja o delovnem gradivu, osnutkih in predlogih uredb, odredb in zakonov,
  • oblikuje stališča in mnenja o proračunskem memorandumu in državnem proračunu.
Svoje predloge, priporočila in mnenja ESS pošilja Državnemu zboru Republike Slovenije, Državnemu svetu Republike Slovenije, strokovni in širši javnosti.
Odločitve ESS zavezujejo organe in delovna telesa vseh treh partnerjev.
 
 
Sestava in organiziranost
Tristranska sestava ESS kaže enakopravno zastopanost treh partnerjev, in sicer predstavnikov delojemalcev, delodajalcev in vlade. Vsak od partnerjev imenuje v ESS svoje predstavnike. Vsak partner ima največ 8 članov. Vsak član ima lahko namestnika. Pravice in pooblastila namestnikov ESS so enake pravicam njegovih članov.
 
Predstavnike delojemalcev imenujejo reprezentativne zveze in konfederacije sindikatov za območje države, in sicer vsaka reprezentativna zveza ali konfederacija najmanj enega člana, predstavnike delodajalcev pa združenja delodajalcev in zbornice, ki delujejo na območju države.
 
Sestava predstavnikov vsakega od partnerjev mora zagotavljati zastopanje interesov vsakega partnerja, ki je udeležen v tristranskem socialnem dogovarjanju.
 
Nadomestne člane imenuje vsak partner in o njihovem imenovanju obvesti druga dva partnerja.
 
Predsednik in namestnik predsednika
Predsednika in namestnika predsednika ESS imenuje ESS izmed svojih članov ali namestnikov, tako da ima vsak od partnerjev enoletni predsedniški in namestniški mandat. Znotraj posameznega partnerja se člani lahko dogovorijo za delitev enoletnega mandata na posamezne krajše mandate. Predsednik in namestnik predsednika ESS sta v vsakem mandatu iz iste partnerske skupine.
 
Sekretar
Sekretarja ESS imenuje ESS na predlog katerega koli partnerja. Sekretar ESS ni član ESS in ima status uradnika. Organizira delo ESS, skrbi za zbiranje in pripravo gradiva, sklice sej, sestavljanje zapisnikov, uresničevanje sklepov in odločitev ESS, vzdrževanje podatkovne zbirke in obveščanje. Strokovno službo ESS organizira vlada, ki zagotovi tudi ustrezne možnosti za delo. Pogoje za zasedbo delovnega mesta sekretarja ESS sprejme ESS v skladu z Zakonom o javnih uslužbencih.
 
Druga telesa
Zaradi priprave strokovnih podlag za odločanje v ESS lahko ESS ustanovi stalne ali občasne strokovne skupine, ki so praviloma sestavljene iz vrst neodvisnih strokovnjakov.